Potek kopenskega boja

Kopenski boj se sproži ob napadu prek Stebrov na ciljni planet.

V boj so vključene:

• kopenske enote, poslane v napad;
• Mali transporter in Veliki transporter, poslana skupaj z napadom.

Kopenskega napada ni mogoče začeti, če ne vključuje nobene vojaške jurišne enote. Transporterji lahko spremljajo napad, vendar sami ne sprožijo boja.

Pred simulacijo se ciljni planet obravnava samo na podlagi njegovih izpostavljenih virov, zato virov, zaščitenih s svetiščem, ni mogoče opleniti.

Primer

Pošiljka, sestavljena samo iz transporterjev, je zavrnjena, še preden je ustvarjena napadalna misija.

Kopenski napad je lahko vojaško uspešen, ne da bi bilo mogoče opleniti vso nedavno proizvodnjo, če je ciljni planet neaktiven manj kot 8 ur in je del njegove naravne proizvodnje še vedno zaščiten s svetiščem.

Neposredno se borijo samo kopenske enote vojaške kategorije.

Na strani napadalca:

• vojaške kopenske enote se borijo;
• transporterji spremljajo napad, vendar ne streljajo;
• logistične in civilne enote ne sodelujejo v boju.

Na strani branilca:

• sodelujejo samo kopenske enote vojaške kategorije;
• logistične in civilne enote, prisotne na planetu, niso vključene v simulacijo.

Primer

Če v napad prek Stebrov pošlješ znanstvenike ali pilote, zaradi tega ne postanejo bojevniki. Ne sodelujejo pri razreševanju kopenskega spopada.

Kopenski boj traja največ 10 bojnih krogov.

V vsakem krogu:

1. se še aktivni ščiti ponovno izračunajo z degradacijo 10% do praga 50%;
2. igra izračuna število strelov obeh strani;
3. napadalec in branilec razrešita svoje strele proti preživelim enotam;
4. enote, katerih točke zdravja dosežejo 0, so nevtralizirane, nato pa odstranjene ob koncu kroga;
5. boj se ustavi, če eni strani ne ostane nobena vojaška enota.

Pogoji za začetek misije so opisani v Začetek kopenskega boja. Kako Iris blokira napad pred bojem, je opisano v Kopensko prestrezanje z Iris. Posledice nevtralizacije enot, vključno z ranami in ujetništvom, so podrobno opisane v Rane in ujetništvo.

Kopenski boj najprej statistično razporedi strele med nasprotne skupine glede na utež ciljanja in morebitno kritje. Znotraj nazadnje ciljne skupine vsak zadetek enakomerno cilja posamezno enoto. Mehanizem združuje samo enote z natanko enakim stanjem ščita in točk zdravja: takšno združevanje njihove škode ne spremeni v skupno zalogo.

Za vsako skupino:

• število strelov je število enot × hitrost streljanja;
• če enota nima določene hitrosti streljanja, v vsakem krogu strelja 1-krat;
• nominalni streli se razporedijo glede na število enot × utež ciljanja;
• ostanki pri zaokroževanju se deterministično prerazporedijo, da se ohrani skupno število strelov;
• Vojaki in Železna obzidja imajo utež ciljanja 1, Spektri Razpoke imajo 2, Kinetični žanjci imajo 3, Plazemski ojačevalniki pa 4;
• vsak sklad Kinetičnih žanjcev pomnoži utež ciljanja Vojakov s 6, vendar ne prejme bonusa k škodi;
• če salva Kinetičnih žanjcev preveč cilja zadnje Vojake, se njeni odvečni streli ne prenesejo v drugo kategorijo;
• Železna obzidja lahko prevzamejo strele, namenjene enotam, ki ne morejo nuditi kritja, do 10 strelov na posamezno Železno obzidje na krog;
• če je kritje nasičeno, preostali streli ostanejo na nominalni tarči;
• vsak zadetek lahko iz boja izloči največ eno enoto.

Kako brati CIB in PRI?

• CIB pomeni utež ciljanja, ki jo prejme skupina: upošteva se, ko sovražnik razporeja strele med tvoje skupine;
• PRI pomeni prednost pri izbiri tarče, značilno za enoto, ki strelja.

Pri Kinetičnem žanjcu PRI 6 pomeni, da je šestkrat verjetneje, da bo izbral Vojake, kot pri običajnem ciljanju. Ta prednost usmerja njegove strele, vendar ne poveča njegove škode.

To pomeni, da je v kopenskem boju delež, dodeljen vsaki skupini, utežen glede na število enot in profil enote. Ko je ta delež dodeljen, so zadetki znotraj skupine še vedno razporejeni med njene posamezne enote; v vesoljskem boju je enota izbrana neposredno med vsemi tarčami v posnetku stanja. Kritje se porabi pred izmikanjem: strel, preusmerjen na Železno obzidje, uporabi izmikanje in obrambo obzidja, tudi če bi se prvotno ciljna enota bolje izmikala. Škoda najprej zadene ščit ciljne enote, nato njene točke zdravja. Njene preostale točke zdravja se prenesejo v naslednji krog. Presežna škoda zadetka se ne prerazporedi na drugo tarčo, temveč se šteje kot prekomerna škoda, tudi če je tarča že prejela dovolj napadov, da bi bila izločena iz boja.

Primer

Če branilec razporedi dve skupini z enako utežjo ciljanja, od katerih ena predstavlja 80% enot, druga pa 20%, bo večja skupina prejela večino strelov, izračunanih za ta krog. Manjša skupina z večjo utežjo ciljanja lahko kljub temu prejme več strelov, kot bi nakazoval preprost izračun glede na število enot. Če napadalec v krogu doseže 300 000 učinkovitih zadetkov, v tem krogu ne more iz boja izločiti več kot 300 000 enot, četudi posamezni zadetki povzročijo veliko več škode, kot znašajo točke zdravja posamezne enote.

Ščiti se spremljajo za vsako enoto posebej. Ko pozitivna vrednost ščita pade na 0, se ščit takoj prebije: ta enota do konca boja ne obnavlja več ščita. Enota z osnovno vrednostjo ščita 0 se ne šteje za enoto, pri kateri je prišlo do preboja.

Ščiti, ki so še aktivni, se na začetku vsakega kroga ponovno izračunajo do praga 50%, nato pa njihova preostala vrednost postane trajna.

Do 6. kroga se ščit ponovno nastavi na vrednost, zmanjšano glede na osnovno vrednost:

• krog 1: 100%
• krog 2: 90%
• krog 3: 80%
• krog 4: 70%
• krog 5: 60%
• krog 6: 50%
• krogi 7 do 10: nadaljnjih preračunov ni; preostala vrednost ščita po prejšnjem krogu se ohrani, vendar je omejena na 50% enot, ki so še aktivne

Škoda vedno najprej zadene ščit. Če ščit ne zadošča, se presežek prenese na točke življenja.

Primer

Enota z 1 000 točkami ščita začne znova pri 900 v 2. krogu, nato pa pri 800 v 3. krogu, dokler njen ščit ostaja neprebit. Če ji strel v 2. krogu porabi še zadnje točke ščita, ostane pri 0 do konca boja, tudi če ima še vedno pozitivne točke življenja. Od 7. kroga naprej enota, katere ščit je še aktiven in ji je ostalo le še 120 točk, ohrani teh 120 točk, namesto da bi se ščit ponovno povečal na novo vrednost.

Če napadalcu ne ostane nobena vojaška enota, izgubi boj.

V razrešenem boju sta mogoča dva izida:

• če napadalec med bojem izgubi vse svoje vojaške enote, branilec zmaga ob koncu zadevnega kroga;
• če sta napadalec in branilec oba uničena, je izid neodločen.

Napadi, zavrnjeni pred bojem, so opisani med pogoji za začetek.

Če branilec zmaga:

• napadalec ne opleni nobenega vira;
• podrobnosti o ranah in ujetništvu enot so opisane v Ranah in ujetništvu;
• pravila za transporterje so opisana v Transporterjih in izgubah;
• preživele enote odidejo na povratno misijo, če so še ostale (glej Sestavo povratne misije).

Če napadalec izgubi že v prvem krogu, so v njegovi kopiji poročila skrite podrobnosti o branilcu: njegove začetne enote, izgube, rane in ujetja, preživele enote ter dnevnik krogov. Branilec ohrani celotno poročilo. Ko se poročilo deli v klepetu, se v deljeni kopiji ohrani enaka vidnost: kopija napadalca ostane skrita, kopija branilca pa popolna. To skrivanje velja ne glede na raven vohunjenja.

Primer

Če napadeš z vojaki, vendar so vsi izločeni v 3. krogu, branilec zmaga ob koncu tega kroga.

Če obe strani v istem krogu izgubita vse enote, se boj konča z izidom neodločen.