Potek kopenskega boja

Kopenski boj se sproži ob napadu prek Stebrov na ciljni planet.

V boj so vključene:

• kopenske enote, poslane v napad;
• Mali transporter in Veliki transporter, poslana skupaj z napadom.

Kopenskega napada ni mogoče začeti, če ne vključuje nobene vojaške jurišne enote. Transporterji lahko spremljajo napad, vendar sami ne sprožijo boja.

Pred simulacijo se ciljni planet obravnava samo na podlagi njegovih izpostavljenih virov, zato virov, zaščitenih s svetiščem, ni mogoče opleniti.

Primer

Pošiljka, sestavljena samo iz transporterjev, je zavrnjena, še preden je ustvarjena napadalna misija.

Kopenski napad je lahko vojaško uspešen, ne da bi bilo mogoče opleniti vso nedavno proizvodnjo, če je ciljni planet neaktiven manj kot 8 ur in je del njegove naravne proizvodnje še vedno zaščiten s svetiščem.

Neposredno se borijo samo kopenske enote vojaške kategorije.

Na strani napadalca:

• vojaške kopenske enote se borijo;
• transporterji spremljajo napad, vendar ne streljajo;
• logistične in civilne enote ne sodelujejo v boju.

Na strani branilca:

• sodelujejo samo kopenske enote vojaške kategorije;
• logistične in civilne enote, prisotne na planetu, niso vključene v simulacijo.

Primer

Če v napad prek Stebrov pošlješ znanstvenike ali pilote, zaradi tega ne postanejo bojevniki. Ne sodelujejo pri razreševanju kopenskega spopada.

Kopenski boj poteka v največ 10 bojnih krogih.

V vsakem krogu:

1. ščiti se ponovno izračunajo z degradacijo 10% do praga 50%;
2. igra izračuna obseg strelov obeh strani;
3. napadalec in branilec razrešita svoje strele proti živim enotam;
4. izgube v krogu se zabeležijo;
5. boj se ustavi, če eni strani ne ostane nobena vojaška enota.

Pogoji za začetek misije so opisani v Začetek kopenskega boja. Blokada napada z Iris pred bojem je podrobneje opisana v Kopensko prestrezanje z Iris. Posledice nevtralizacije enot, vključno z ranami in ujetništvom, so podrobno opisane v Rane in ujetništvo.

Kopenski boj ne razrešuje strelov enega za drugim na naključno tarčo. Strele statistično razporedi med nasprotne skupine glede na težo ciljanja in morebitno kritje.

Za vsako skupino:

• število strelov je število enot × hitrost streljanja;
• če enota nima določene hitrosti streljanja, v vsakem krogu strelja 1-krat;
• nominalni streli se razporedijo glede na število enot × teža ciljanja;
• ostanki pri zaokroževanju se deterministično prerazporedijo, da se ohrani skupno število strelov;
• Vojaki in Železna obzidja imajo težo ciljanja 1, Spektri Razpoke imajo 2, Kinetični žanjci imajo 3, Plazemski ojačevalniki pa 4;
• vsak sklad Kinetičnih žanjcev pomnoži težo ciljanja Vojakov s 6, ne da bi prejel bonus k škodi;
• če salva Kinetičnih žanjcev preveč cilja zadnje vojake, se presežni streli ne prenesejo v drugo kategorijo;
• Železna obzidja lahko prevzamejo strele, namenjene enotam, ki same ne morejo nuditi kritja, do 10 strelov na posamezno obzidje v krogu;
• če je kritje nasičeno, preostali streli ostanejo na nominalni tarči;
• vsak zadetek lahko iz boja spravi največ eno enoto.

Kako brati CIB in PRI?

• CIB ustreza prejeti teži ciljanja: upošteva se, ko sovražnik razporeja strele med tvoje skupine;
• PRI ustreza prednosti pri izbiri tarče, značilni za enoto, ki strelja.

Pri Kinetičnem žanjcu PRI 6 pomeni, da je šestkrat bolj verjetno, da bo izbral Vojake, kot če bi uporabljal običajno ciljanje. Ta prednost usmerja njegove strele, vendar ne poveča njegove škode.

To pomeni, da je pri kopenskem boju ciljanje utežena razporeditev glede na število enot in profil enote, ne pa povsem naključna izbira za vsak strel posebej kot v vesolju. Kritje se porabi pred izmikanjem: strel, preusmerjen na Železno obzidje, uporabi izmikanje in obrambo obzidja, tudi če bi se prvotno ciljana enota bolje izmikala. Presežna škoda zadetka se ne prerazporedi na drugo tarčo, temveč se izgubi kot prekomerna škoda, tudi če je tarča že prejela dovolj napada, da bi bila izločena iz boja.

Primer

Če branilec postavi dve skupini z enako težo ciljanja, od katerih ena predstavlja 80% enot, druga pa 20%, bo večja skupina prejela večino strelov, izračunanih za ta krog. Manjša skupina z večjo težo ciljanja lahko kljub temu prejme več strelov, kot bi nakazoval preprost izračun glede na število enot. Če napadalec v krogu doseže 300 000 učinkovitih zadetkov, v tem krogu ne more iz boja spraviti več kot 300 000 enot, tudi če nekateri zadetki povzročijo veliko več škode, kot je točk zdravja posamezne enote.

Ščiti se na začetku vsakega kroga ponovno izračunajo do praga 50%, nato pa preostanek ščita postane trajen.

Do 6. kroga se ščit začne z zmanjšano vrednostjo glede na osnovno vrednost:

• krog 1: 100%
• krog 2: 90%
• krog 3: 80%
• krog 4: 70%
• krog 5: 60%
• krog 6: 50%
• krogi 7 do 10: ščit se ne izračunava več; preostali ščit po prejšnjem krogu se ohrani, vendar je omejen na 50% še vedno aktivnih enot.

Škoda vedno najprej zadene ščit. Če ščit ne zadostuje, se presežek prenese na točke življenja.

Primer

Enota z 1 000 točkami ščita znova začne pri 900 v 2. krogu, nato pri 800 v 3. krogu. Od 7. kroga naprej, če ji ostane le še 120 točk ščita, ohrani teh 120 točk, namesto da bi se ščit povečal na novo vrednost.

Če napadalcu ne ostane nobena vojaška enota, izgubi boj.

V razrešenem boju sta mogoča dva izida:

• če napadalec med bojem izgubi vse svoje vojaške enote, branilec zmaga ob koncu zadevnega kroga;
• če sta napadalec in branilec oba uničena, je izid neodločen.

Napadi, zavrnjeni pred bojem, so opisani med pogoji za začetek.

Če branilec zmaga:

• napadalec ne opleni nobenega vira;
• podrobnosti o ranah in ujetništvu enot so opisane v Ranah in ujetništvu;
• pravila za transporterje so opisana v Transporterjih in izgubah;
• preživele enote odidejo na povratno misijo, če so še ostale (glej Sestavo povratne misije).

Primer

Če napadeš z vojaki, vendar so vsi izločeni v 3. krogu, branilec zmaga ob koncu tega kroga.

Če obe strani v istem krogu izgubita vse enote, se boj konča z izidom neodločen.